Uvodna stran


Delovni čas


Koncesija


Samoplačniki


Dežurstva


Storitve


Lokacija


Galerija


Kontakt


Povezave


 

 

Vaše pravice in obveznosti

Priznajmo si. Obisk pri zdravniku ali zobozdravniku nas vedno malce skrbi. Misel na bolezen, bolezen naših bližnjih ali možnost, da bo pri pregledu takšna bolezen ugotovljena, ni prijetna. Kar naenkrat smo ne glede na svoje siceršnje znanje, spol, starost in tudi premoženje postavljeni v odvisen položaj in potrebujemo pomoč strokovnega osebja. Vsaka zdravstvena oskrba pomeni poseg v človekovo telesno in duševno celovitost nas kot pacienta.


Potrebujemo pomoč, skrbi nas, radi bi bili spet zdravi. Zato od svojega zdravnika ali zobozdravnika in vseh ostalih nepogrešljivih zdravstvenih sodelavcev pričakujemo veliko. Pričakujemo ne samo njihovo strokovno pomoč, temveč tudi človeško vljudnost, naklonjenost in obzirnost. Predvsem pa se nam zdijo naši problemi zelo pomembni.


Ker so marsikatera od teh pričakovanj upravičena, jih je pravo prelilo v naše, v zakonu utemeljene, pravice pacientov. O njih torej ne more biti diskusije, temveč nam enostavno pripadajo. Poudarjanje človekove osebnosti in njegovih pravic, vključno s pravico svobodnega odločanja o samem sebi, spodbuja razmerje, ko bolnik ni več zgolj objekt, temveč vse bolj tudi enakopraven odločevalec v postopku zdravljenja.


Vendar pa ob vseh pravicah in moči odločanja vseeno ne smemo prezreti tudi svojih obveznosti in predvsem drugih ljudi. Kot pacienti nismo sami. Dnevno bo poleg nas v isti ordinaciji pomoč poiskalo še desetine drugih ljudi. Tudi oni imajo enake pravice in tudi njim se njihovi problemi zdijo zelo pomembni.


Prav tako ne smemo pozabiti na osebje. Tudi oni so samo ljudje. Že na začetku šolanja oziroma študija so se zavestno odločili za naporno in dolgoletno izobraževanje, za poklic, ki bo celotno delovno dobo od njih zahteval delo dopoldne, popoldne in ponoči, veliko znanja in nenehnega izobraževanja, veliko odgovornosti in veliko ljubezni do ljudi. A vseeno imajo kdaj tudi oni slab dan, ko se psihično ali fizično ne počutijo najbolje. Včasih kljub vsemu napredku stroke ne morejo pomagati, včasih enostavno pridemo prepozno. Včasih smo naporni mi ali kdo od drugih pacientov. Zato nikoli ne pozabimo, da v zdravstvu ljudje pomagajo ljudem. Ljudje pa imamo seveda poleg službe vedno še kup drugih misli, problemov in obremenitev.


Ker smo ljudje na obeh straneh, imamo na obeh straneh paleto pravic. Enako kot pacientom, pravo daje široko paleto pravic tudi zaposlenim v zdravstvu. Zato ne pozabimo. Naše pravice so omejene
s pravicami drugih in njihove so omejene z našimi.


Uporabljajmo svoje pravice razumno in prijazno! Pomagajmo drugim, da uveljavijo svoje pravice! Predvsem pa si medsebojno pomagajmo pri skrbi za zdravje vseh nas!

Dostop do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe


Vsakdo od nas ima pravico do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Pri tem nam pripada enaka obravnava ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino. Za bolj ranljive paciente (otroci, duševno bolni, in druge ogrožene skupine) pa je še dodatno poskrbljeno.


Sestavni del te osnovne pravice je seveda tudi pravica, da prosto izberemo zdravnika in ustanovo (izvajalca zdravstvenih storitev), kjer se želimo zdraviti. Ko želimo, da naše zdravljenje plača ZZZS, obstajajo nekatere omejitve. Izbrati moramo izvajalca, ki je del javnega zdravstva, torej je javni zavod (zdravstveni dom, javna bolnišnica) ali ima koncesijo (t.i. zasebniki koncesionarji).


Zdravnik, ki smo ga izbrali, lahko, če seveda ne gre za nujno medicinsko pomoč, našo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma
nemogoče ali kadar tako določa zakon. Nam pa mora na našo zahtevo svojo razloge za zavrnitev (v osmih dneh) pisno pojasniti in seveda predlagati izbiro drugega zdravnika.


Pacienti imamo pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino.


Izraz primerna pomeni, da je oskrba skladna s pacientovimi potrebami in žal hkrati tudi zmožnostmi našega zdravstva. Temeljiti mora na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih. Pri nas pa mora vzbujati zaupanje in željo po sodelovanju.


Kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta.


Varna zdravstvena oskrba pa je seveda tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem ali s fizično varnostjo med obiskom v zdravstveni ustanovi.


Kot del sodobne zdravstvene oskrbe imamo tudi pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega z boleznijo povezanega trpljenja. V skladu s strokovnimi standardi se morajo preprečiti nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom. Ko sodobna medicina ostane brez moči in žal napoči končna faza bolezni ali neozdravljiva bolezen, ki povzroča hudo trpljenje, imamo tudi pravico do paliativne
oskrbe.


O času in čakalnih vrstah


Kot pacienti imamo pravico, da se naš čas spoštuje. Izvajalec zdravstvenih storitev zagotovi telefonsko naročanje in elektronske oblike naročanja ter delo organizira tako, da pacient ne čaka dlje, kot je to potrebno. Način naročanja izvajalec zdravstvenih storitev objavi na vidnem mestu v čakalnici na primarni ravni in v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma na običajnem oglasnem mestu v bolnišnicah ter na njegovih spletnih straneh.


Izvajalec zdravstvenih storitev nujno medicinsko pomoč pacientu opravi takoj.


Pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoč in je ni mogoče opraviti takoj, izvajalec zdravstvenih storitev pacienta uvrsti na čakalni seznam, pri čemer stopnjo nujnosti. Ta se presoja po strokovnih standardih v skladu s pacientovo največjo zdravstveno koristjo in tako, da se prepreči resna zdravstvena škoda za pacienta. Izvajalci zdravstvenih storitev poskrbijo za najkrajši možni čakalni čas, skladno s pogoji financiranja pa tudi za čakalno dobo v okviru razumnega časa.


Če pacient iz opravičenih razlogov ni mogel priti na izvedbo zdravstvene storitve, mu je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan določiti čim bližji novi datum načrtovane zdravstvene storitve.


Če pacient ni prišel na izvedbo zdravstvene storitve in svojega izostanka ni opravičil v 14 dneh po dnevu načrtovane zdravstvene storitve, ga izvajalec zdravstvenih storitev črta s čakalnega seznama.
Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan pacienta po opravljeni zdravstveni storitvi črtati s čakalnega seznama.


Če pacient na zdravstveno storitev čaka več kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil.

Pacient je lahko za isto zdravstveno storitev vpisan samo v čakalnem seznamu enega izvajalca zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe. Če se ugotovi, da je pacient vpisan v več čakalnih seznamov, izvajalci zdravstvenih storitev pozovejo pacienta, da se v 10 dneh opredeli, na katerem čakalnem seznamu želi biti vpisan. Če se pacient ne opredeli, se upošteva prvi vpis.

Odločanje o lastnem telesu, zdravju in življenju


Odločanje o lastnem telesu, zdravju in življenju je temeljna osebnostna pravica posameznika. Samostojno odločanje o zdravljenju ni zgolj pravica pacienta, pač pa tudi in predvsem zaveza zdravstvenega delavca, da sme zdravstveni poseg, kamor sodi tudi zdravstvena nega, opraviti šele, ko je bolnik o njem poučen in je vanj prostovoljno privolil.


Pacient se lahko za poseg v zdravstveni negi svobodno odloči na podlagi pojasnila na razumljiv način, ki je prilagojeno tako, da ga razume glede na svoje zdravstveno in s tem povezano psihično stanje. Zato brez naše poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v izjemnih in z zakonom izrecno določenih primerih. Prav tako imamo pravico izrecno zavrniti predlagani
medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih.


Privolitev ali zavrnitev običajno damo kar ustno ali z dejanjem oziroma ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev ali zavrnitev. Če tako odloča zakon ali zaradi lažjega kasnejšega dokazovanja pa jo damo pisno. To velja za vsak operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo (predpisan je poseben obrazec).


Če zdravnik, ki nas zdravi, oceni, da je po njegovem mnenju odločitev v nasprotju z našo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila naše življenje ali povzročila nepopravljivo in hudo poslabšanje zdravstvenega stanja, nas mora poskusiti o tem prepričati, po potrebi pa za pomoč zaprositi tudi naše ožje družinske člane oziroma predlagati pridobitev drugega mnenja. Seveda pa naše vztrajanje pri zavrnitvi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe ne sme imeti posledic v odnosu zdravstvenega osebja do nas.


Naša privolitev ali zavrnitev pa ni nujno dokončna. Kadarkoli imamo namreč pravico preklicati privolitev ali zavrnitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo.


Če nekdo ne more dati pisne privolitve, lahko da privolitev tudi ustno v prisotnosti dveh polnoletnih prič, kar se pisno dokumentira (glej obrazec), skupaj z navedbo razloga nezmožnosti.


Privolitev se lahko da tudi za več medicinskih posegov skupaj, če predstavljajo funkcionalno celoto v okviru postopka zdravljenja. Naša privolitev pa je potrebna tudi v naslednjih primerih: